Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica je eden izmed največjih in najbolj zaščitenih naravnih pristanišč na Jadranu, skupna dolžina njegove obale pa znaša kar 68 kilometrov. Zaliv Telašćica, po katerem je naravni park tudi dobil ime, se nahaja v središčnem delu vzhodne obale Jadranskega morja, in sicer na jugovzhodnem delu Dugega otoka. Zaradi izjemne lepote, svojega bogastva in pomena si je ta zaliv, ki je obkrožen s 13 otoki, v njegovi notranjosti pa se nahaja šest prekrasnih otočkov in kar 25 manjših plaž, že leta 1988 prislužil naziv parka narave. Ob tem velja poudariti, da je park od močnih sunkov burje zaščiten tako s kopnega kot tudi z odprtega morja na jugu, na letni ravni pa se lahko pohvali z več kot 2500 sončnimi urami.

Osnovne značilnosti parka narave združujejo trije fenomeni: edinstven zaliv Telašćica, ki predstavlja najbolj varno in največjo naravno luko v Jadranskem morju, skale, ki se dvigajo do 160 metrov nad morjem in se spuščajo do 90 metrov v globino morja, in slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi. Morski svet zaliva Telašćica šteje več kot 300 rastlinskih in več kot 300 živalskih vrst. Takšno raznolikost dosega zaradi mesta, kjer se nahaja, in mikroklimatskih razmer morskega dna, ki je skoraj v celoti prekrito z morskim rastlinjem, ki predstavlja značilno okolje za razmnoževanje številnih rib. Na kopnem pa se nahajajo tudi pridelovalne površine, na bližnjih gričih pa bogata mediteranska vegetacija s 500 rastlinskimi vrstami, med katerimi lahko najdemo tudi endemične. Ob tem lahko še omenimo, da so raziskovalci leta 2000 na dnu ene izmed številnih morskih jam, na globini 24 metrov našli mesojedo gobo vrste Asbestopluma hypogea (Bakran-Petricioli in Petricioli), kar predstavlja drugo tovrstno najdišče na svetu. Za veselje vseh obiskovalcev parka narave poskrbijo med drugim tudi delfini in zapuščeni osli z Dugega otoka. Kot je znano, je bila Telašćica že od nekdaj poseljena, kar potrjujejo ostanki rimskih stavb v Mali Proversi in številne predromanske cerkvice, med katerimi izstopa cerkev sv. Ivana v Stivanjem polju. Da so se začetki ribištva na Hrvaškem začeli prav na tem območju, dokazuje prvi zapis o ribištvu iz konca 10. stoletja. Park narave zaradi svojih atraktivnih lokacij v bližini klifov ponuja nepozabne izkušnje potapljanja in sprehode, pri čemer ne smete zamuditi veličastnega pogleda z razgledne točke Grpašćak! Za zadovoljstvo gurmanov skrbijo restavracije na otoku Katina ter v uvalah Mala Proversa, Mir in Magrovica, kjer ponujajo tradicionalne ribje in mestne specialitete. V parku lahko s pomočjo manjših hišic spoznate tudi robinzonski turizem. Kampiranje je prepovedano, najamete pa lahko skuter, čoln ali kolo.


Vir: CNTB