Samobor - Najstarejše in največje pustovanje

Samobor, mesto na severozahodnemu delu Hrvaške, ob meji s Slovenijo in nedaleč Zagreba, že skoraj dve stoletji neguje tradicijo pustovanja. „Samoborski fašink” (pust) je med najstarejšimi in največjimi pustnimi slovesnosti, ki je prerasla v moderen festival in je postala zaščitni znak mesta in svojevrstna kulturna dobrina. Gre za turistično-zabavno prireditev katero zadnjih nekaj let obišče približno 200.000 obiskovalcev. „Samoborski fašnik”, največji in najstarejši v kontinentalnem delu Hrvaške je mesto zabave, veselja, satire in društvene kritike. V Samoboru se v tem času ljudje maskirajo, samo mesto in njegove ulice, trgi in lokali pa popolnoma zamenjajo zunanji videz. V teh dneh postane mesto, ki je priljubljena izletna točka Zagrebčanov živahno, saj žonglerji, pantomimiki, klovni in ulični glasbeniki vsakodnevno suvereno zavladajo samoborskim ulicam. Poleg raznih delavnic, koncertov in cirkuških akrobacij se ne pozabi niti na najmlajše zato za njih vsako soboto in nedeljo poteka „Dječji fašnik” (otroško pustovanje).

Letos bo 186. zapored „Samoborski fašnik” potekal od 11. do 21. februarja. Kot vedno se bo pričel s proglasitvijo „Svobodne fašničke republike” (pustne republike). S svečano predajo ključev mesta bo princ Fašnik za približno 10 dni prevzel oblast. Pričakuje se udeležba 2500 otrok iz šol in vrtcev ter okoli 1000 udeležencev karnevalskih skupin iz cele Hrvaške. Vse skupaj pa se je pričelo v dvajsetih letih 19. stoletja. Redki pisani dokumenti iz tega obdobja nakazujejo, da se je na ulicah Samobora organiziralo pustno veselje in ples pod maskami. V samoborskem muzeju se hrani zapisnik seje občinskega sveta iz leta 1828, kjer je bilo zapisano, da eden izmed lokalnih gostincev prosi za najem njihove dvorane za pustni bal z opombo, da jo je koristil že leto poprej. Gre pravzaprav za prvi pisni dokument o samoborskem „fašniku” iz katerega je razvidno, da je slednji bil organiziran že leta 1827. „Fašnik” ima od leta 1904 tudi svoje uradno glasilo - list Sraka. Vsako leto postane Sraka pravi barometer društvenih dogodkov in pokazatelj političnih razmer določenega časa. Fašniški list je od tedaj redno beležil čas in navade ter se posmehoval avtoriteti s svojim humorjem in ironijo. Prirejanje samoborskega Fašnika je prekinila druga svetovna vojna, tradicijo pa so obnovili šele leta 1965.

Samobor poleg pustovanja ponuja še številne druge turistične zanimivosti. V bližini mesta v Samoborskem in Žumberačkem gorju lahko obiskovalci uživajo v naravnih bogastvih, kulturnih in sakralnih znamenitostih, arheoloških najdiščih, gorskih in kolesarskih stezah, gorskih domovih ter gostinskih objektih. Tam lahko uživajo v bogati gastronomiji, ki temelji na starih recepturah kot je to žumberačka jagnjetina, postrvi in jedi iz divjačine. Za konec pa še priporočilo vsem, ki bodo obiskali Samobor - obvezno poskusite samoborske kulinarične specialitete: bermet, muštardo, češnjovke, Samoborsko salamo, Rudarsko greblico in samoborske kremne rezine, verjetno edine kremne rezine na svetu, ki se jedo tople. Ta priljubljena sladica je postala tradicionalna in eden od zaščitnih znakov šarmantnega mesteca, le 20 km oddaljenega od središča Zagreba.


Vir: CNTB